Pritrkovanje v župniji ustvari slovesno praznično vzdušje in povzdigne duha ljudi, ki se zbirajo ob praznovanju. Marsikje po Sloveniji ubrane pesmi zvonov izpod rok pritrkovalcev ne poznajo več, saj je ta običaj v njihovem kraju z leti zamrl. To zanimivo in svojevrstno muziciranje je lahko priložnost, da v župnijo dejavneje vključimo ljudi, ki bi bili pripravljeni poprijeti za kemblje in z glasbo ... družina več »
Več iz medija
Sončna pesem ponovno povezala cerkvene glasbenike
Zadnji julijski teden je že več kot štirideset let namenjen druženju in povezovanju cerkvenih pevcev, zborovodij in organistov. Na 43. duhovno-pevskem tednu... družina več »
Orgelski dan v Velesovem
Na Oddelku za sakralno glasbo Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani smo tako kot vsako leto tudi v študijskem letu 2025/26 tradicionalno organizirali... družina več »
Kako v župniji obuditi pritrkovanje?
Pritrkovanje v župniji ustvari slovesno praznično vzdušje in povzdigne duha ljudi, ki se zbirajo ob praznovanju. Marsikje po Sloveniji ubrane pesmi zvonov... družina več »
Poučevanje je v prvi vrsti odnos
Tokrat razmišljamo o pedagoškem pristopu zborovodje, ki lahko pomembno vpliva na razvoj pevskega zbora. Spominjam se ene prvih lekcij zborovskega dirigiranja,... družina več »
Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja
Filip Terčelj je bil vse svoje življenje pričevalec: za Boga, slovenstvo in vrednote, ki oblikujejo človeka v plemenito duhovno bitje. Vernike je spodbujal z... družina več »
Janez Krstnik Prešeren, prvi med slovenskimi akademiki
Dežela pod Stolom je dala marsikatero ime, ki bo med Slovenci zapisano v večnem spominu. Iz starega gorenjskega kmečkega rodu Prešernov je izšlo več vidnih... družina več »
Staro v novi preobleki – kako so antični kamniti spomeniki dobili novo...
Ste se kdaj vprašali, kaj se je zgodilo z antičnimi spomeniki, ki so nekoč krasili stavbe, svetišča, trge, pokopališča in domove rimskih mest? Kam so ti kamni... družina več »
Bled in plemiška rodbina Windischgraetz
Razpoznavnost Bleda kot najlepšega kraja dežele Kranjske se je v drugi polovici 19. stoletja hitro dvigala. Dr. Ludwig Issleib (1827–1882), urednik Laibacher... družina več »