Nekje med vdihom in iztekom svetlobe, v prostoru, kjer čas nima imena, se duša odloči za prihod. Izbere trenutek, telo, družino, celo dež in svetlobo prvega dne. Ne zato, ker bi bila ujeta v usodo, temveč zato, ker želi izkusiti, razumeti, ozdraviti. Morda si izbere bolečino, da bi spoznala sočutje. Morda temo, da bi se spomnila svetlobe. In ko se rodi, pozabi – a telo in srce se spominjata. sensa več »