Kot smo že velikokrat slišali se pričakuje, da bi naj bilo do leta 2050 na svetu 10 milijard ljudi. Dejstvo, ki je pri tem neizpodbitjo je, da bo bodo vsi tile ljudje jedli. Če hrane ne bomo pridelovali na trajnosten… geršek več »
Več iz medija
Robotsko obiranje in prihodnost domačega sadjarstva
Bomo čez deset let še jedli slovenska jabolka? Odgovor ne bo odvisen le od vremena in trga, temveč tudi od tega ali bomo sadjarjem pravočasno ponudili orodja,... geršek več »
Sočasno lasersko in električno zatiranje plevela z novo generacijo poljskih...
Zatiranje plevela brez herbicidov zahteva natančno prepoznavanje rastlin, pravočasno ukrepanje in dovolj veliko delovno zmogljivost. Nizozemsko podjetje Andela... geršek več »
Kdor ima seme in podatke, ima hrano – WheatX
Kaj kitajski WheatX pove o prihodnosti evropskega in slovenskega semenarstva ter o tem, kdo bo nadzoroval hrano v dobi umetne inteligence, lahko bi napisal... geršek več »
Ali lahko bioelektrika spremeni naše razumevanje...
Rizosfera je območje tal neposredno ob koreninah, v katerem koreninska aktivnost vpliva na kemijske razmere in mikrobne procese. Koreninski izločki... geršek več »
Avtomatizirano presajanje zelenjave
Ko govorimo o agrorobotiki, najprej pomislimo na avtonomni traktor, robota za okopavanje ali stroj, ki prepozna plevel. Pri zelenjavi pa se pomemben del dela... geršek več »
Robotska roka v sadovnjaku
Pri spremljanju razvoja agrorobotike me najbolj zanimajo rešitve, ki imajo jasno agronomsko funkcijo in hkrati realen poslovni potencial. Eden takih primerov... geršek več »
Avtonomni roboti na njivah in travnikih
Avtonomna mehanizacija v kmetijstvu je že nekaj let stalnica na sejmih in v pilotnih projektih, a redkeje vidimo, kako taki stroji dejansko delujejo v... geršek več »
Slovensko kmetijstvo potrebuje smer, ki bo trajala dlje od enega...
Slovenski kmet sprejema odločitve za desetletja, država pa mu prepogosto ponuja rešitve za obdobje enega programskega obdobja ali celo enega mandata. Hlev je... geršek več »